Ko nas je kompas pripeljal do hiše, smo tam srečali sovo Malakaj. Povedala nam je, da v hiši živi družina Jezernik. Trenutno pa jih ni doma, ker so odšli na smučanje, da izkoristijo še zadnji sneg. Ker je hiša ostala prazna, so nas v pismu prosili, naj lepo skrbimo zanjo ta čas, ko bomo na obisku.
Tako smo vstopili v hišo, se preobuli v copate in odšli v toplo jedilnico, kjer nam je sova Malakaj povedala zgodbo o sv. Jožefu. Sv. Jožef je zavetnik družine. Ker imamo tudi bobrčki eno veliko družino, je to tudi naš zavetnik. Njegov praznik bo zelo kmalu. To je 19. marec!
Kasneje smo odšli na bližnje igrišče, kjer smo Jožefu pomagali pri nabiranju drv za hladne dni, Marija pa je ta čas kuhala kosilo za lačnega Jožefa. Sv. Jožef je v svojem življenju zelo veliko delal z lesom (bil je tesar), tega dela pa je naučil tudi Jezusa. Naučili smo se, kako se zabija žebelj v les, pri tem pa so nam veliki bobri malo popestrili delo, saj smo morali najprej narediti 5 počepov, nato se trikrat zavrteti okoli palice in potem hitro steči do kladiva. Tam smo morali z enim udarcem čim bolj globoko zabiti žebelj v les.
V času pred kosilom smo zgradili še eno ZELO VELIKO hišo, eno VELIKO hišo in eno MAJHNO hišo, iz katerih se vali dim. Vsaka hiša ima tudi vrata na katera smo potrkali z roko, prstom, na največja vrata pa celo z nogo. Na obisk je prišla LUBENICA, OKROGLA in DEBELA, ki je znala peti, plesati, piti in jesti. A na koncu je počila, saj je bila res ZELO ZELO VELIKA. Da pa smo se še malo razgibali smo odšli na nogometno tekmo, kjer smo igrali kar nogomet brez žoge. Čeprav je malo drugačen, kot ga verjetno poznate, smo se med igro zabavali in ponavljali imena vseh bobrčkov.
Sova Malakaj je skuhala najboljše kosilo: MAKARONE! Z največjim apetitom smo jih pojedli, nato pa odšli ponovno na nogometno igrišče.
Po odhodu z igrišča smo našli nahrbtnik, ki so nam ga pustili Jezernikovi. Pogledali smo, kaj je v njem. Notri smo našli pisma. Lepo po vrsti so jih veliki bobri prebrali. Odšli smo na LOV ZA ZAKLADOM. Tega smo tudi našli pri kapelici v skrinji. To je bila sestavljanka sv. Jožefa. Sestavljanko smo sestavili in namestili jo bomo v našem BOBRIŠČU, da jo bomo opazovali na vsakem bobrovanju.
Naše zimovanje se je kar PREHITRO končalo in bobrčki so odšli nazaj svojim družinam, veliki bobri pa nazaj k jezu, kjer bodo počakali do naslednjega bobrovanja, ko jih bodo spet obiskali bobrčki.
Trden jez!